Dva brata sta živela na dveh sosednjih kmetijah. Med njima je prišlo do spora. To je bil prvi spor v štiridesetih letih, odkar sta obdelovala zemljo s skupnimi stroji in si pomagala pri vseh opravilih. Vse dotlej med njima ni bilo nasprotij, kaj šele sporov. Vse pa se je začelo z majhnim nesporazumom, ki je prerasel v grob prepir, sledili sta mu ločitev in tudi govorili niso več med seboj.
Nekega jutra je na vrata starejšega brata nekdo potrkal. Odprl je in pred vrati je zagledal moža s tesarskim orodjem. »Iščem delo za nekaj dni,«je pojasnil potujoči mojster. »Morda bi imeli vi kakšno delo zame?« »Mislim, da bi imel,« je dejal starejši brat. »Poglej na kmetijo onstran tega jarka. Tam je moj sosed, pravzaprav moj mlajši brat. Do prejšnjega tedna je bil med najinima kmetijama travnik, potem je on vjezi sedel na buldožer ter izkopal ta globoki jarek. Med nama je zdaj ta prepad. Mislim, da je to storil iz sovraštva do mene,« je razložil starejši brat, »a jaz mu jo bom še bolj zagodel. Ali vidiš kup stavbnega lesa na skednju? Hočem, da mi narediš visok plot, da mi ne bo treba več gledati na njegovo posestvo. V redu?«
»Mislim, da razumem, kakšen je položaj,« je odvrnil tesar. »Pokaži mi les, ki ga imaš, in opravil bom delo tako, da boš zadovoljen.«
Janez se je odpravil v mesto, da bi kupil stvari, ki še manjkajo, da bi lahko mojster delal brez težav. Tesar je ves dan prekladal in meril les, žagal, zabijal žeblje ... Tik pred sončnim zahodom se je gospodar vrnil iz mesta in ravno takrat je tesar končeval svoje delo.
Kmet je zgrožen obstal in bil ves iz sebe. To ni bil plot, ampak most! Most, ki je bil položen čez jarek in združeval bregova. Pred njim je bila čudovita lesena konstrukcija. In na Janezovo veliko začudenje je čez most odprtih rok prihajal mlajši brat.
»Ti si pravi mojster in brat,« je dejal mlajši brat, »da si zgradil tak most po vsem tistem, kar sem ti izrekel.«
Brata sta se srečala sredi mostu in se tam prisrčno objela. Ko sta se obrnila, sta zagledala tesarja, ki je pospravljal orodje. »Počakaj!« sta oba hkrati zaklicala. »0stani še nekaj časa pri nas. Rada bi se dogovorila še za druge reči.«
Tesar je odgovoril: »Hvala, a moram dalje, saj moram zgraditi še veliko mostov.«
***
»Če torej prineseš svoj dar k oltaiju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar.«
(Mt 5, 23-24).