Ko se je odločala za poklic mlada Gondža (Neža), poznejša Mati Terezija iz Kalkute, je spovednika vprašala, kako lahko ve, da jo Bog res kliče v svojo službo. Duhovnik ji je odgovoril: »Po veselju, hčerka. Če želiš postati redovnica in ob tem čutiš veselje, pomeni, da te Bog kliče.«
Ko ji je mama naročila, naj nekaj stori, pa bi ona, kot nadarjena deklica, raje delala kaj drugega, na primer igrala na violino, pisala pesmi, brala ... in se je namrdnila, ji je mama rekla: »Ni treba, Gondža (Nežka). Če tega, kar želim, ne misliš storiti z veseljem in ljubeznijo, je bolje, da tega ne storiš!«
To je pozneje vzela tudi kot merilo za svoje sestre. V vsaki hiši stoji predstojnica pri vratih, ko gredo sestre na delo med ljudi. Če vidi kakšno sestro utrujeno in žalostno, ji reče: »Žalosti je že tako preveč v svetu. Ne hodi je širit še ti. Ostani doma, odpočij se, moli... samo ne hodi z žalostnim obrazom pred ljudi, da bodo ljudje mislili, da ti je žal, da si svoje življenje posvetila Bogu.«