Kresujmo in molimo!

Kresovi po gorah goré …; naznanili so turške vpade. Gorjé, kajti »Turek otroke mori«, jih iztrga materam iz rok in jih potem doma na Turškem vzgoji v janičarje. Ti se kot pravi krvoloki vračajo v nekdanjo domovino …; težko si je predstavljati, kaj vse se je že dogajalo na naših tleh v nekem za nas davnem času. Najbrž nam pa ni tuje, da »o kresi se dan obesi«. In smo ta čas na tem, da se leto prekucuje v drugi polčas. Na tej točki nam koledar našteva kar nekaj pomembnih praznikov: Sveta Trojica, Sveto Rešnje telo, Srce Jezusovo, sv. Peter in Pavel in vmes je tudi Janez Krstnik. Moč praprotnega semena mu pripisuje ljudska vera. Da je dobro, če nam le-to zaide v obuvalo. Pa tudi s praprotjo naj mu posteljemo, da bo pri nas pustil svoj blagoslov. Mar je smešno in celo pogansko to početi? Ni. Pomaga nam svetnika občutiti kot našega priprošnjika. Junij nas vabi k prošnji in zahvalni molitvi tudi z vsemi drugimi prazniki.

Ob dnevu sv. Petra in Pavla se veselimo posvetitve novomašnikov. Vendar je zaman čakati, da jih bo veliko in dovolj, če družine ne bodo rodovitne grêde duhovnih poklicev, in če za te, ki jih imamo, ne molimo vsak dan. Naj nam sv. Peter in Pavel razvnameta srce in duhá, da ne obubožamo brez delivcev Zakramenta. V Meškovi črtici je duhovnik bridko potožil svojim vernikom: »Mar niste nič molili zame?«

B. Golob

(Foto: pixabay.com)