Gospod, najprej se Ti zahvalim, da so ti možje sprejeli tvoj klic, vzeli popotno palico in šli na pot za teboj v dušno pastirstvo. Če bi morebiti raje izbrali copate, eno sopotnico in eno ognjišče, kaj bi bilo z nami?
Zahvalim se ti, Gospod, da si jim dal toliko poguma in požrtvovalnosti. Po njihovi zaslugi se moremo hraniti s Kruhom življenja, ustvarjati trdna domača ognjišča, očiščevati naše duše in zaspati v božjem miru.
Hvala Ti, Gospod, tudi za napake naših duhovnikov. Popolni Ijudje težko prenašajo slabosti drugih. Ljudje, ki so zmeraj zdravi, zviška gledajo na tiste, ki so bolehni. Ti, Gospod, vidiš več kot mi.
In sedaj te prosim, Gospod, za službo naših duhovnikov, posebno za tiste, ki so v dušnem pastirstvu. Daj, Gospod, da bodo imeli tudi uspehe, kakšnih zmagoslavlj pa ne. Če bodo doživljali neuspehe, naj ne obupajo. Tvoje kraljestvo se ne razodeva v uspešnosti ali neuspešnosti, marveč v ljubezni. Ohrani naše duhovnike v svoji ljubezni.
Naši duhovniki bi morali biti čudodelniki. Morajo biti pedagogi za otroke, strokovnjaki za družinska vprašanja, izkušeni psihologi mladih, prave zakladnice znanja in izkušenj v spovednici. Na cesti morajo pozdravljati vse brez razlike. Morajo se vedno smehljati, ko koga sprejmejo, tudi če so žalostni in utrujeni. Vsako nedeljo morajo biti odlični govorniki, pevci, med tednom pa večkrat še elektrikarji, mizarji, slikarji, mehaniki in še kaj. Daj nam, Gospod, da bomo te »dečke za vse« sodili vsaj s trohico dobrohotnosti. Daj nam, da bomo razumeli, da je dobro, če naš župnik od štirinajstih del obvlada vsaj sedem ali tudi samo tri. Druge smo dolžni opraviti mi.
Gospod, še to sem te hotel prositi, daj, da bi imeli malo več pravičnosti v presojanju naših duhovnikov v mislih, posebno pa v besedah.
Če je moj župnik zelo dober vzgojitelj otrok, naj iz tega ne sklepam, da je njegova vera otročja. Daj, Gospod, da bom znal odpuščati njegovo nepotrpežljivost in napake. Da bi razumel, da moram jaz potrpeti samo z njim, on pa mora prenašati vse župljane.
Daj, Gospod, da bi naš župnik kdaj začutil da ni sam in da ga ne obdajajo brezbrižni in neprijazni Ijudje.
Končno, Gospod, daj mi, da bom v molitvi za duhovnike vztrajal. Vsekakor bo to zame največja milost, za duhovnike pa najbolj koristna stvar. Amen.«
(Po knjigi dr. Scott Pecka, Ljubezen in duhovna rast)