Česa vsega ne nasuje koledar v prvi poletni mesec! Mar nas ne izčrpa dovolj že maj s svojo pomenljivo vlogo? Pa je tukaj že junij ne glede na to, koliko se ga veselimo ali ne. A zakaj se ga ne bi? Živimo v miru, kar pomeni vse kaj drugega kot to, kar doživljajo »bratje in sestre« v Mariapolu! Prav blizu našega dvorišča so njihovi domovi, v nenehni nevarnosti pa njihovo življenje. Z našega krščanskega radia je že nekaj časa slišati staro litanijsko prošnjo: kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod. Lačni v splošnem nismo, obliko koronske kuge medicina še obvladuje. A ko geografsko vojna mori precej blizu, kakor da se tega ne zavedamo dovolj. Tri četrtine stoletja uživa Evropa ljubi mir; več rodov »pozna« vojno samo z ekrana. Taka nas ne boli kaj prida, saj se ne dotika naše kože. Mati Cerkve, Marija, tudi Sveta Trojica, Sveto Rešnje Telo, Srce Jezusovo, apostola Peter in Pavel in ne nazadnje dan državnosti so dovolj močni svetilniki, da nam presvetlijo um in srce. Če najdemo čas za to. Če nas ne zaposlujejo bogsigavedi kako nepomembne stvari. Toda nekje piše, da »človek ne živi samo od kruha«, in ali poznamo nadaljevanje: da živi tudi od tega, kar prihaja »iz Božjih ust«; iz Besede! Kar pomeni 'od Boga'. Zdaj ko se bomo razkropili po počitniških in dopustniških poteh, naj se nam ne zgodi, da ne bi imeli ne časa ne volje in ne priložnosti za Čakajočega prav na nas. Tudi nate. Pri sveti maši.
Berta Golob