Navigacija: ABBA! AMEN!

November – listopad; ko se z drevja osipa listje. Ko lepo zašumi pod nogami in so gozdovi nadvse barviti. Dokler … se ne spremenijo v mrtvo stražo nekakšnih okostnjakov in jih skuša mrzli veter upogniti k zemlji. H koreninam? Mar niso podoba človekovih dni? Rodimo se, rastemo, se učimo, delamo, napredujemo, se odevamo z uspehi, prinašamo »sadove dela in pridnih rok«. Potem pa se nenadoma – pesnik pravi: to bo enkrat kar en dan - zgodi obrat. Tako se je zgodilo Radošičevi mamci v črtici Miška Kranjca, ko je ta žena začela postajati »čedalje manjša«. Življenje se nam obrne v bivanjski listopad. Prišla bo pošta iz nebes, bo treba; življenje čez – nam v resnem spevju oznanja ljudska pesem. Pa tudi pokopališča z grobovi, razkošno olepšanimi in onimi zapuščenimi. Ena urca je skrita, morbit glih nocoj, pa nobeden prjatu ne pojde s teboj … Mnogo ljudi bi rado preskočilo listopad in se izognilo; sestri smrti; kakor to Božjo deklo imenuje sv. Frančišek Asiški. Pravzaprav: izognilo misli na smrt. Menda pri nas mrličev še ne kozmetiziramo z naličjem, da so videti kot nekoč mladi in cvetoči. Neizmerno pošteno in naravno gleda na smrt ustanova, ki ji pravimo Cerkev, oziroma njen temelj: Vstali Gospod. »Križ in amen, to dvoje je treba vzeti s seboj in ta navigacija ostane v tebi na veke«, pa pravi pisatelj Pavle Zidar. Torej; navigacija! Abba! Amen!

Berta Golob

(foto: pixabay.com)