Nedelja

Pred kratkim smo zaključili z veroučno šolo ter se odpravili na zaslužene počitnice. Ali to velja tudi za nedeljsko mašo? Se ji lahko odrečem?

Lahko dva ali več mesecev ob nedeljah ne grem k sveti maši? Seveda, nič lažjega kot to. Praktično lahko brez večjih težav ostaneš doma in vsaj v zunanjem področju ne opaziš vidnih posledic. Za vero pa je to zelo nevarna možnost. Pri nedelji gre namreč za izraz vere, vera pa je odnos z Bogom. Vsakemu odnosu lahko seveda rečeš: »Ne.« Vendar ali je takšen odnos sploh pravi, res globok?

Rad bi, da na Gospodov dan pogledamo onkraj preprostih vprašanj obiska, koristi, ipd. Nedeljo, ki je Gospodov dan ne smemo videti kot dodatek k stvarjenju in našemu obstoju, ampak kot sam cilj stvarjenja in našega bivanja. Ali nas je Bog res ustvaril samo zato, da delamo, nekaj dosežemo in odidemo? To je zelo siromašen pogled na življenje, ki je sicer v govorici ljudi danes zelo prisoten, vendar ni svetopisemski in še manj krščanski. V resnici je stvarjenje naravnano na dan Božjega počitka, ko sta človek in vse stvarstvo deležna njegove svobode.

Na Gospodov dan sta suženj in gospodar enaka, ta dan prenehajo vsa razmerja podrejenosti in se za nekaj časa odloži vse breme delovanja. Poleg počitka, pa je namen Gospodovega dne obnovitev zaveze med Bogom in človekom. Cilj stvarjenja, našega obstoja je torej zaveza, ki jo Bog hoče skleniti z nami. Zaveza pomeni odnos: podarjanje Boga človeku in človekovo odgovarjanje njemu. Človekov odgovor Bogu, ki mu je dober, pomeni: ljubezen. Ljubiti Boga pomeni: častiti ga. Samo srce nedeljskega obiska svete maše torej ni zunanja izpolnitev zapovedi, obveznosti, srečanja z drugimi, sodelovanja, ampak gre za dejanje češčenja.

Če kratko povzamemo zgornje besede, me je Bog primarno ustvaril zato, da bi se vsaj enkrat tedensko srečal in »napojil« z Njim. Če to prečrtam, odstranim sam smisel mojega obstoja. Ko Izraelci v Egiptu niso mogli svobodno častiti Boga, so to občutili kot mučno sužnost. Zanimivo, da Mojzes pred faraonom, ni prosil za osvobojeno deželo ali za končanje težkega dela. Iz Egipta je z ljudstvom želel iti, da bi Bogu služil in Mu daroval v puščavi. Tako je bil edini cilj izhoda iz Egipta odnos z Bogom, ki pa seveda prinaša tudi novo deželo.

Če bi Bog ljudstvu dal samo deželo, brez zaveze in brez zapovedi, bi bili Izraelci, kot vsa druga ljudstva. Cilj izhoda pa je dežela, v kateri po zavezi/veri/odnosu vlada Bog. Dežela v kateri se časti Bog, je deležna notranje svobode, blagoslova in prav na Gospodov dan to zavezo najbolj očitno obnovimo. Vprašanje o obisku nedeljske maše, je torej vprašanje o tem komu služim, koga častim in komu pustim, da vlada v moji deželi, v mojem življenju. Zaveza, ki jo je Kristus z nami sklenil na križu je dokončna. Vendar je še prej dejal: »delajte to v moj spomin«! Kristjan brez nedeljske maše postaja Izraelec brez zaveze in zapovedi. Hitro postane nesvoboden ter osiromašen milosti iz katerih raste in se ohranja vera.

Slika ima naslov: Nedeljsko popoldne na otoku La Grande Jatte. Kljub temu, da je slika stara že skoraj 200 let je njeno sporočilo nadvse aktualno. Ljudje na nedeljo sproščeno počivajo na otoku, vendar podroben pogled razkriva, da so odtujeni, vsak gleda zase, vsak zase je zaključena in samozadostna enota. Narisani so v tehniki brezštevilnih pik, kar je značilno za impresionistično obdobje, vendar v tem primeru še dodatno podčrta osamljenost in individualizem vsakega detajla. Zdi se mi, da gre za posrečeno upodobitev kristjana, ki se trudi uživati svobodo in nedeljski počitek, brez povezanosti z izvorom nedelje, ki je edino v odnosu z Bogom. Prejšnji papež Benedikt XVI., je med drugim o nedelji dejal: »Nedelja, Gospodov dan, je najboljša priložnost, da črpamo moč iz njega, Gospoda življenja. Nedeljska zapoved torej ni od zunaj naložena obveznost, ni breme na naših ramenih. Nasprotno, sodelovati pri nedeljski maši, hraniti se z evharističnim kruhom, doživeti občestvo bratov in sestra v Kristusu je za kristjana potreba, veselje; tako lahko kristjan najde potrebno moč za pot, ki jo moramo prehoditi vsak teden.«