ARHIV NOVIC

Sveta spoved

»Korl, poglej, če je na stranskem oltarju še kaj prostora, tu imam osebo, ki je brez greha in je gotovo svetnica«, je poklical župnik iz spovednice, ko s spovedanko nista mogla odkriti v njenem življenju nobenega greha.
Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.
(1 Jn,1,8)

»Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej se je postavil in je sam pri sebi tako molil: ‚Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam.‘ Cestninar pa je od daleč stal in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ‚Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‘ Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne.«
(Lk 18,10-14).

Cerkev nas vabi k pogosti spovedi. Nujno pa spada k spovedi skrbno izpraševanje vesti. Če se ne moremo spomniti nobenega greha, potem duhovnik ne more dati odveze: In jaz te odvežem tvojih grehov… če pa grehov ni.
Duhovnik na začetku vsake spovedi tiho moli nad spovedancem: Bog, ki razsvetljuje človeška srca, na ti pomaga, da boš prav spoznal svoje grehe in dosegel Božje usmiljenje.
Bodimo pozorni na to, ko gremo k spovedi.