Z nami so in v nas

Da vse mine, da nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj, je kar večna resnica. Pa je že J. W. Goethe lepo prosil, da bi se kdaj kak trenutek podaljšal, češ: postoj, kako si lep! Ne gre; vse teče, je ugotovil modri grški učenjak. Lahko postojimo za trenutek in pomislimo, kaj vse je že minilo. In to da čaka tudi nas. V delih svojih živel sam boš večno - se v Aškerčevi Čaši nesmrtnosti tolaži »modri stari Rašid«. A tako, potem se pa kaže potruditi! Vendar nas lahko takoj obide malodušje, premišljujoč, kdo od znanih in neznanih osebnosti bo preživel v človeškem spominu. Nazadnje je najbolje taka težka modrovanja odmisliti. Kar te ne teži, pravi modrost, te tudi ne boli. Koledar nam pa vseeno meče v obraz tako imenovani dan mrtvih. Vseh svetih, kot pravimo kristjani, in za njim dan vernih duš. Kaj zdaj? Poznam človeka, ki je spovednika vprašal, kje da so zdaj njegovi rajni. Ta mu je brez kake globoke krščanske razlage dejal: v vas! Ko malo pomislim, tudi pritrdim in mi je prav lepo. Kako je šele njim, počivajočim v večnem Bogu. Njihov praznik – dan vseh svetih in dan vernih duš – je lep praznik. Po stari preprosti ljudski veri se zvečer vrnejo k nam, da skupaj »za svete vse, za duše verne molitve molimo večerne«. Brez črne žalosti. Veseli, saj so z nami in v nas!

B. Golob

(Foto: pixabay.com)