Pred nedavnim si mi dejal, da ne znaš moliti; da bržkone so ljudje, ki to znajo, ampak da ti ne spadaš mednje. Razumem te. Ni samo po sebi umevno, da človek to zna. To razumem prav tako, kakor bi bil rekel, da ne znaš španščine. Seveda je ne znaš. Moraš se je šele naučiti. A to ne gre čisto brez truda. Tudi jadrati ne znaš ali plesti ali šahirati, če se tega nisi naučil. Vse, kar človek hoče znati, mora po daljši ali krajši poti osvojiti. Z vero in z molitvijo ni nič drugače. Vprašuješ me: »Kaj ima človek od tega, če moli?« Vračam ti vprašanje: kaj ima otrok od tega, da ima mamo in se pogovarja z njo? Kaj ima drevo od tega, da sije sonce nanj? Kaj imaš na poti v gore od tega, da se na nekaterih drevesih ponavljajo markacije, ki ti povedo, kje greš dalje? Kaj imaš od tega, če ti je Bog blizu in ti njemu? Nič manj kakor to, da se v tebi budi slutnja, od kod prihajaš in čemu si na svetu. Da se ti je treba morda tudi manj bati kakor drugim ljudem. Da nisi čisto odvisen od tega, kar rečejo ali počno drugi ljudje. Da nekaj, kar ti je spodletelo ali je bilo krivično do tebe, lahko odpustiš in ti je bilo odpuščeno... Če se to splača?

O tem si moraš odgovoriti sam.

Jörg Zink: KAKO MOLITI