VELIKI ČETRTEK, 24. marec
Veliki četrtek je dan duhovništva, zato se duhovniki skupaj s svojim škofom zberejo pri skupnem obhajanju najsvetejše daritve. Med njo škof posveti sveto krizmo in blagoslovi krstno in bolniško olje. V ljubljanski stolnici bo krizmena maša ob 9. uri, h kateri ste vabljeni tudi verniki iz vseh župnij. Na večer Velikega četrtka pa duhovniki skupaj s svojimi verniki slovesno praznujejo dan duhovništva in dan postavitve svete maše. Ta večer obhajamo spomin na zadnjo večerjo, ki jo je Jezus tik pred svojim trpljenjem obhajal s svojimi učenci.
ob 18h - vaje za ministrante
ob 19h - obredi Velikega četrtka in večerna slovesna sveta maša
- po obredih molitev in češčenje Jezusa v ječi
VELIKI PETEK, 25. marec
Veliki petek je dan Jezusove smrti. Cerkev, Kristusova nevesta, žaluje. V naših svetiščih ta dan ne obhajamo svete maše. Oltarji so prazni, brez križev, svečnikov, prtov in rož. Cerkev daje videz zapuščenosti in razdejanja.
- dan strogega posta
ob 15h - molitev križevega pota v farni cerkvi
Zbranost, tihota in molitev so značilnosti velikega petka. Ta dan je cerkev pri obredih skromneje razsvetljena, na oltarjih ni cvetja. Veliki petek gledamo kot dan žalovanja. Obredi so dramatični, v besedah in kretnjah uprizarjajo Jezusovo smrt in pogreb. Opis Jezusovega trpljenja po Janezu nam slika Kristusa kot zmagovalca nad grehom in smrtjo.
Za svet, ki ga je Kristus odrešil, pojemo posebne molitve, prošnje. Križ je znamenje življenja in zmage, zato ga slovesno počastimo skupaj s trikratnim vzklikom in odpevom, nato posamično s poklekom, poljubom, priklonom …, vmes je petje primernih pesmi ali Očitanja. Sledi obhajilo, skrivnostni delež pri Kristusovi žrtvi, ki daje življenje. Ob koncu prenesemo sv. Rešnje telo v Božji grob, sledi češčenje.
ob 17.30h - vaje za ministrante
ob 19h - večerni obredi velikega petka
- po obredih molitev in češčenje Jezusa v božjem grobu.
VELIKA SOBOTA, 26. marec
- zjutraj ob 7h - blagoslov vode in velikonočnega ognja pred farno cerkvijo v Starem trgu in ob 7.30h v Babnem Polju
Jutranji blagoslovljen ogenj fantje in mežnarji raznesejo po vseh hišah v župniji, ki si to želijo. Po mnogih hišah pa nimate več krušnih peči ali štedilnikov na drva, zato si v ta namen priskrbite svečko, ki bo, prižgana z blagoslov-ljenim ognjem velike sobote, gorela do velikonočnega jutra.
BLAGOSLOVI jedil bodo v farni cerkvi sv. Jurija v Starem trgu: dopoldne ob 9h, ob 10h, ob 11h in popoldne ob 14h in 15h ter v farni cerkvi sv. Nikolaja v Babnem Polju ob 13h.
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL
Priprava in uživanje velikonočnih jedil je nepozaben običaj, brez katerega bi si težko predstavljali velikonočne praznike. Urejeno stanovanje, praznična obleka in priprava jedil ustvarja v družini vzdušje praznovanja. Ko mama pripravlja jedila za blagoslov, je prav, da smo vsi zraven. Košaro pokrije z belim prtom in vanjo polaga jedila. Pri tem naj razlaga, kaj posamezna jed pomeni.
ČEŠČENJE JEZUSA V GROBU
na veliko soboto povabljeni počastit Najsvetejše (zakrit s tančico) in »kušnit Boga« (poljubit mrtvega Jezusa in njegove rane) v Božjem grobu.
Po blagoslovu jedil bo tudi češčenje Jezusa v grobu - po vaseh:
9h: Bloška Polica, Podlož, Sv. Ana, Lož
10h: Knežja njiva, Vrhnika, Viševek, Markovec
11h: Nadlesk, Podcerkev, Dane, Gor. Jezero, Laze, Otok
14h: Stari trg, Podgora, Vrh, Babna Polica, Dol. Poljane
15h: Pudob, Iga vas, Kozarišče, Šmarata
ob 17h - vaje za ministrante
ob 19h - slovesni obredi velikonočne vigilije - s seboj prinesite svečke (poskrbimo tudi za zaščito, da ne bodo klopi pokapljane z voskom)
Po izročilu Cerkve je velika sobota namenjena pripravi na praznik in na večer bdenja (vigilije) za Gospoda. Že Izraelcem je bilo rečeno, naj v noči izhoda iz Egipta, v tisti strašni noči, ko so jedli jagnje in umirali prvorojenci, bdijo. Tudi kristjani po vsem svetu bdimo in čakamo Gospoda. Jezus je namreč po svoji smrti in pokopu odšel od nas z obljubo, da bo tretji dan vstal. Gospod se bo torej vrnil, zato je prav, da ga verni pričakamo čuječi. To noč vse postaja novo; človek in stvarstvo.
VELIKA NOČ, 27. marec
Velika noč - dan Jezusovega vstajenja od mrtvih. To je tudi mati vseh nedelj. Jezus Kristus je vstal od mrtvih ponoči oz. v jutranjem svitu na prehodu z vel. sobote na vel. nedeljo. Zjutraj ob 6.30h povabljeni k vstajenjski procesiji in velikonočni sv. maši v Starem trgu, v Babnem Polju pa ob 7h.
Procesije oz. sprevodi imajo v bogoslužju svoj pomen le, če se med potjo moli ali poje; zato zelo želim, da se med procesijo ne pogovarjamo oz. klepetamo. Po stari slovenski navadi gredo najprej moški, nato otroci, pevci, duhovnik z Najsvetejšim, nato dekleta in žene.
Po maši se vsa družina zberemo pri mizi k velikonočnemu zajtrku.