Zgodba govori o dveh prijateljih, ki sta hodila skozi puščavo. Na neki točki potovanja je med prijateljema prišlo do prepira in eden je drugemu primazal klofuto. Tisti, ki je klofuto dobil, je bil prizadet, vendar je brez besed napisal v mivko: DANES ME JE MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ UDARIL PO LICU.
Nadaljevala sta s hojo, dokler nista našla oaze. Odločila sta se, da se okopata. Tisti, ki je dobil klofuto se je zagozdil v mulju in blatu in se začel utapljati, vendar ga je prijatelj rešil.
Ko si je mož opomogel od skorajšnje utopitve, je vgraviral v kamen: DANES MI JE MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ REŠIL ŽIVLJENJE.
Prijatelj, ki ga je udaril in rešil, ga je vprašal: Ko sem te udaril, si to napisal na pesek, zdaj pa pišeš na kamen. Zakaj?
Odgovoril je: Ko nas nekdo prizadene bi morali to napisati v pesek da lahko veter odpuščanja izbriše to bolečino. Vendar ko kdo naredi kaj dobrega za nas, moramo to vgravirati v kamen, kjer veter tega nikoli ne more zbrisati.
NAUČI SE ZAPISOVATI SVOJE BOLEČINE V PESEK IN VREZOVATI POMOČ DRUGIH V KAMEN. Pravijo, da je potrebna minuta, da najdeš posebno osebo, eno uro, da jo pričneš ceniti, en dan, da jo vzljubiš in zanimivo: potem je ne pozabiš celo življenje.