Visoka kulinarika se kosa z umetnostjo. Zajame me negotovo občutje na vsaki slovesnosti, ki zahteva ravnanje po strogem protokolu. Tam je pomembno vse, od mojih čevljev do gostiteljeve žlice. Zato me toliko bolj razkuri pogled na oblačilno neokusnost v božjem hramu. Jezus je pa, tako piše v Svetem pismu, nosil suknjo, scela tkano. Nobene šlamparije, čeprav je bil kot večni potohodec dostikrat ves prašen in prepoten. Postavljam si ga pred oči v današnji čas. »Mimo oken vrat tiho rahlo hodi najzvestejši Brat, trka: mir vam bodi!« Trka, ali slišimo? Trka z jagodami rožnega venca. Dobri stari roženkranc, dnevna hrana naših dedov, je jagodni izbor Jezusovega in Marijinega življenja. Z molitvijo rožnega venca si postavljamo dom na temeljni kamen. Moli, moli rožni venec, ljubljeni slovenski krov … Lepo zapeta pesem ne sme biti ogrinjalo čez odlašanje tega, kdaj bomo rožni venec posvojili kot osebno in družinsko molitev. Vsaka jagoda molitvenega venca naj bo dišavnica naše dušne hrane. Saj ne tekne nobena jed brez arome, brez dodanega ščepca okusu. Človek je pa, trdijo strokovnjaki, psihosomatska celota. Zdrav duh v zdravem telesu. Roženvenski oktober nas zmore okrepiti prav na duhu, da bomo bolj zanesljivo zdravi od glave do nog. Pa to ne velja samo za dedke in babice. Mladi, kje ste?? B. Golob