K verouku zvoni

Že september v šolo kliče bistre fante in dekliče. Tako je napisano na prvem listu zelo starega šolskega berila. A še vedno velja september za začetek novega šolskega leta. Vendar pa tudi veroučnega! To se žal že bolj slabo sliši. Imajo prednost druge dejavnosti. Šport in tehnika in še kaj. Blaženi Anton Martin s Sloma se v svetih nebesih lahko samo žalostí.

Kimavec, po slovensko, je na ukaz Marije Terezije nagnal v šole tudi dekleta. Cesarica je vedela, da morajo v svetu tudi one kaj veljati! Menda je rodila šestnajst otrok in je doumela, da bo šola koristila tudi njim. Verouk je bil nekoč napisan na prvem mestu, zdaj ga niti na zadnjem ni; močno priletni farani poglejte v svoje prvo spričevalo! Naj se sam odloči, ko malo odraste – taka je zdaj pogosto starševska modrost. Ali pa res tudi modra? Modrost je namreč veliko več kot pamet. Zagotovo je možno uskladiti razne dejavnosti, če se zavedamo, kateri je tisti »boljši del, ki ji ne bo odvzet«, kakor je Marto glede njene sestre poučil Učenik. Kaže se pa tudi vprašati, kako deluje tako imenovani družinski verouk. Ta vsebuje redno skupno in zasebno molitev, nedeljsko sveto mašo, zakramente … Žal se hitro izgovorimo na čas, ki da nam ga zmanjka in saj je Cerkev za to, da nas poučuje v veri! Da, samo slišati jo moramo in ji slediti. Odločiti se je treba. Že zdaj in takoj.

B. Golob