Eno samo mater poznamo v zgodovini sveta, o kateri ljudje tudi grdo govorijo. Nihče še ni slišal, da bi kdo rekel žal besedo nad Mohamedovo, Konfucijevo, Hitlerjevo, Stalinovo materjo, tudi nad Judeževo materjo ne. Koliko jezikov pa je obrekovalo in koliko peres je omadeževalo Jezusovo mater! Kaj je vendar storila ta uboga mati, da se z njo tudi grdo ravna, da je tako osovražena, prezirana?
Predstavljajte si, da bi živeli pred vašo mamo in da bi jo lahko oblikovali po svoji zamisli. Mar je ne bi naredili najlepše izmed vseh mater, ki so kdaj koli živele na tem svetu? In Gospod Jezus, Božji Sin, ki je prav to možnost imel, jo je naredil po svoji zamisli, ker je bil pred njo, kakor je kipar pred svojo stvaritvijo.
Veliko skrbi in modrosti je vložil Stvarnik v "urejanje" tistega rajskega vrta, kjer naj bi se poročila prvi mož in prva žena, a še veliko več ljubezni je vložil v pripravo tistega vrta, v katerega se mu ni bilo treba sramovati poslati svojega Sina; vrta, v katerem se ni mogla splaziti hudobna kača, vrta, v katerem se ni slavila poroka med človekoma, ampak med Bogom in človekom. Med vsemi ženskami sveta je pač samo Marija slišala angelski pozdrav: ,,Veseli se, milosti polna" (Lk 1, 28).