Nevarna dremavica

Podnebne spremembe se po malem dogajajo ves čas, a niso opazne. Njihov pospešek nas pa le začne dramiti. Nič drugače ni na družbenem področju. Dokler nas počasne spremembe puščajo v dremavici, pač dremljemo. Ko prvi zaznajo njihovo tektoniko, večina še ni vznemirjena. Približno tako je ta čas na širokem družbenem platnu. Širijo se vojne, a mi še plešemo po veselem taktu. Marsikje pa udarja pogrebni marš. Čez svet se plazi načrtovano propadanje družine. V naši hiši še živimo po stoletni utečenosti zakona. No ja, vnuk malo bolj po svoje in tako, kot je zdaj že v navadi. Ta »sedanja navada« pušča večino ljudi še v dremežu. Ne pa vseh in vsakogar. Kar zadeva vojskovanje, je že slišati o začetku tretje svetovne vojne. Tega ne omenjajo kaki neprištevni plašljivci! Pol stoletja je minilo, odkar je Janez Menart dejal: »Kakšna bo tretja, ne vem; na znanje pa dajem: naslednja bo spet s fičafajem.« Tudi posledice načrtno zatrte naravne družinske skupnosti bi bile enako rušilne kot potres devete stopnje. Kristjani in nekristjani zdaj molijo, da se to ne bi zgodilo. Oktober je kot mesec rožnega venca vabilo, da premislimo, s čim je mogoče brez trpljenja, bolečin, begunstva, izgnanstva, obglavljenja, lakote, kuge … zagotoviti čim bolj urejeno sožitje in družbeni napredek. Na oktobrskem koledarju najdemo med drugimi imeni sv. Terezijo Veliko in evangelista Luka. Po modrosti prve so se ravnali celo papeži – na njen godovni dan se je rodil Gregorčič, prerok prve svetovne vojne. Sv. Luka nam je ohranil največ dogodkov iz življenja Svete družine. Jezus je pa dejal, da kdor more, naj razume.

Berta Golob