Pred več kot petdesetimi leti je profesor sociologije John Hopkins dal študentom nenavadno nalogo: naredijo naj raziskavo med dvesto dečki iz zloglasnih baltimorskih predmestij in poskušajo odkriti, kako živijo, potem pa naj navedejo prednostne naloge za njihovo prihodnost.
Študentje so bili nad izsledki pretreseni. Sad raziskav je bilo predvidevanje, da bo 90% teh dečkov končalo v zaporu.
Petindvajset let kasneje je neki drug profesor preučeval te stvari in odkril, da se te napovedi niso uresničile. Kasnejše raziskave so pokazale, da so bili od dvesto dečkov samo štirje v zaporu.
Da bi odkrili, kako to, so zdaj študentje naredili raziskavo med prav toliko možmi, nekdanjimi dečki, in odkrili so nekaj nenavadnega.
“Pravzaprav, bila je učiteljica ...”
- “Nekoč sem imel učiteljico ...”
- “Gospa 0'Rouke me je učila ...”
Več kot sto tistih mož je omenilo neko učiteljico, ki je lepo vplivala nanje.
Po dolgem iskanju so odkrili učiteljico 0'Rourke, ki je kot upokojenka živela stari hiši. Povedali so ji o nenavadnih izsledkih raziskave.
Učiteljica jim ni znala povedati, na kakšen način naj bi vplivala na njihovo življenje.
Smehljajoč se je samo dejala:
»Samo rada sem imela vse.«
iz knjige Zgodbe kažejo novo pot (Božo Rustja)