V imenu Gospodovem

Včasih res velja, da je slovo sladka žalost. Ampak samo takrat, če se vse dobro konča. Tako smo vsi skupaj ta čas pri tem, da se poslovimo od končujočega se leta. Včasih kdo letnico še zaznamuje kot A.D. – Anno Domini Leto Gospodovo. Ali se vedno in vsi zavedamo, da je vse okrog nas z nami vred Gospodovo? Vsaj takrat, ko se leto obrne, naj bi se tega zavedli. Ob tem obratu se vse doživeto končuje, in vse, kar bo novega, začenja. Vsi začetki so zametki, nekakšna ugnezdenja še neznanih doživetij in dogodkov. Kaj nam bo prineslo, se sprašuje stara voščilnica: zdravje, srečo, jelo – da bo dobra volja za oranje polja. A kaj ko se ne čutimo več kot poljedelci. Kljub temu smo pa vsi po vrsti neke vrste vrtičkarji; vsak kaj prideluje. Če ne na zemlji, pa v zamislih. Kaj da bo in kaj da naj bi bilo. Če bo? Nekaj že bo, če bomo dejavni. Treba je pa zavihati rokave, čemur pravijo Angleži: to have green sleevs – imeti zelene rokave. Kar v splošnem pomenu velja: delati! Malo pomislimo, kaj smo v minevajočem letu naredili na osebni in kaj na skupni ravni. Malo? Veliko? Vse? Nič? Je pa prav zdaj čas, da se vse začne znova in s pravo intonacijo: v imenu Gospodovem. Potem ne more biti drugače, kot da bo vse prav. V IMENU GOSPODOVEM! Berta Golob

(foto: pixabay.com)