V šolo kliče

V šolo kliče bistre fante in dekliče. To nalogo že dolgo dolgo opravlja september. Krivdo pa nosi sama cesarica Marija Terezija, mati šestnajstih otrok. Kar ponosni so bili nanjo. Zakaj pa ne, saj je ukazala saditi krompir! Pomagala je preprečiti lakoto za vse nadaljnje čase – dokler ga kdo ne prepove saditi. Tudi to se lahko zgodi v »ekočasih« raznih zajedavcev; ta krščenih in ta poganskih. Vendar se je ta čas treba prestaviti do šolskih vrat. Prvošolci in ves sedanji šolski rod vse gor do polnoletnosti. To je dolga kača križev in težav. Vmes se nalepi še verouk. Pa to še ni vse, radi rečejo mojstri reklam. So še razne dejavnosti. Šport je nujen za pravilen telesni razvoj. Ponuja različne panoge za vključevanje rok in nog v tekmo, kdo bo prvi in zmagovit in bo našo lepo deželo poosebljal kje daleč v tujini, kjer marsikdo še vedno ne loči Slovenca od Slovaka. Da se v kateremkoli narodu prepreči nepoznavanje osnovnega znanja in kulture, so pač potrebni najprej vrtci in šole. Torej fantje in dekliči – tako vam pravi Josip Stritar, morda ste že slišali zanj – po dolgih počitnicah bo treba urno možgane pognati v dir za novim znanjem. Tudi veroučnim. »Bodi svetloba,« in bila je svetloba. Kje ste to že slišali? V temi brž telebnemo na nos. Luč se pa razliva z neba iz Božje roke. Bodi z nami mila Luč.

Berta Golob

(foto: pixabay.com)