Vedno povezani z Jezusom

Če prav živimo sveto mašo kot središče dneva, srce vsega krščanskega življenja, kako ne bi potem poskušali podaljšati povezanosti z Bogom tudi v preostalem času? Obhajilo nas uvaja v celodnevno razmišljanje o Gospodu, ki prebiva v nas. Skrbimo, da se ne oddaljimo od njegove navzočnosti, da delamo, kakor je on delal, ljubimo, kakor je on ljubil, odpuščamo, kakor je on odpuščal, ter postajamo kakor on blagega in ponižnega srca. Kot kristjani ne moremo živeti brez občutka za življenjsko potrebo po osebnem in resničnem prijateljstvu z Jezusom. To prijateljstvo predvideva obiskovanje; če je Jezus v meni, je prav tako tiho, toda stvarno, vidno, otipljivo, zares ljubeče in goreče navzoč v tabernaklju.
(Robert Sarah: Katekizem duhovnega življenja)

(foto: pixabay.com)