Velika sobota

Na veliko soboto so ministranti, ključarji in drugi zgodaj zjutraj po domovih ponesli blagoslovljen velikonočni ogenj, ki je že nakazoval prihod nečesa velikega... Dan so zaznamovali žalovanje, pričakovanje tišina in obisk Božjega groba.

Čaščenje Božjega groba z mrtvim Jezusom, ki so ga stražili mladi skavti, je prečiščevalo našo notranjost in nas kljub znamenjem smrti pripravljalo na novo življenje.

V župnijski cerkvi smo bili deležni tudi blagoslova jedil, preko katerih smo simboliko trpljenja in vstajenja prenesli nazaj v svoje domove.

Pri večerni vigiliji pa se je s prižigom velikonočne sveče, Božjo besedo, ki je razkrivala novo življenje in kasneje slovesno alelujo prebudilo novo upanje v svetlobo vstalega Kristusa.

Župnik nas je v homiliji nagovoril, kako je vsak od nas dragocen saj je ustvarjen od Boga, ki hoče biti z nami v življenjih, zato je pomembno vztrajati z Gospodom, predvsem pa sprejeti vstajenje in biti živa priča temu veselju v vsakdanjiku.

Pri sveti maši je bila blagoslovljena tudi krstna voda, ob kateri smo obnovili krstne obljube, prejeli blagoslov ter se še prej priporočili našim krstnim zavetnikom. Mašo smo nadaljevali s slovesnim evharističnim bogoslužjem.

Majda Šraj Mihelčič

foto: Borut Kraševec