Veliko znanosti - koliko pa znanja

Slovensko ime za junij je rožnik. Lep pomen, občudujemo pa predvsem maj, ki ga koledar imenuje veliki traven. Narobe svet in Bogu hvala, da zaradi tega nimamo gospodarskih težav. Kaj šele, če bi se zaradi tega majale vlade! Res je neskončnokrat bolje vztrajati pri stari veri stari meri, kot veleva modrost davnine. Torej rožnik. Cvetoč, dehteč. A je na travnikih komaj kje še možno videti ivanjščice. Cvetenje jim prepreči zgodnja košnja. Mar ni še nobena znanost ugotovila, za katere hranilne snovi je prikrajšana živina? Pa nam prav ta zagotavlja mleko, četudi je fantič, ko je lomastil po travniku, na vprašanje, od kod naj bi brez trave priteklo hranljivo mleko, povedal, da ga je dovolj v vsaki mlekarni; in se pohvalil, da obiskuje že četrti razred. Čudno: vedno več znanosti, pa čedalje manj osnovnega znanja. Starši, vzgojitelji, tete in strici in še kak boter, povejte svojim varovancem, kako pa kaj. Bognedaj, da bi rohneli čez mlekarne, ampak poleg rodne matere imenujemo mater predvsem naravo! Rožnika nam ta mati meče iz svojega zaklada čiste bisere preživetja. A o kresi se dan že obesi. Če nismo nič dosejali, bomo nemara pičlo želi. O kresi se tudi dan že obesi. Ptice to dobro zaznajo, ne oglašajo se več pomladno. Sv. Janez Krstnik in v obuvalu praprotno seme vesta vse! Prisluhnimo naravi, saj je uglašena na božje melodije! Ja, pa apostola sv. Peter in Pavel! Prvi s ključi Kraljestva, drugi evangelizator narodov. Veliko sveta je obredel, ne daleč od Emone, naše Ljubljane, je vandral in božjo Besedo sejal. Poberimo kako zrno, ki mu je padlo kraj pota.

Berta Golob

(foto: pixabay.com)