Biblična skupina

Tretja adventna nedelja, imenovana tudi nedelja veselja - Gaudete (»veselite se«), nam v prvem berilu predstavlja letos (v liturgičnem letu C) zelo lepo besedilo preroka Sofonija (Sof 3,14-18), ki velja za starozavezno odo veselja in radosti. Besedilo se glasi:

14 Vriskaj, sionska hči,
ukaj, Izrael!
Veseli in raduj se z vsem srcem,
jeruzalemska hči!
15 Gospod te je rešil sodbe,
odvrnil je tvoje sovražnike.
Gospod, Izraelov kralj, je v tvoji sredi,
ne boš se več bala hudega.
16 Tisti dan porecejo Jeruzalemu:
»Ne boj se, Sion,
naj ti roke ne omahnejo!
17 Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi,
močni rešitelj.
Veseli se nad teboj v radosti,
prepeva v svoji ljubezni;
nad teboj se raduje z vzklikanjem.«

Prerok na koncu svoje knjige vabi mesto Jeruzalem (imenovano sionska hči in predstavljeno kot žena) k velikemu in presenetljivemu veselju. Mesto, ki je povabljeno k veselju, je isto mesto, ki je doživelo nekaj časa prej zelo veliko nesreč, bilo je porušeno zaradi napadov babiloncev, porušen je bil tudi tempelj (leto 587 pr. Kr.), začelo se je izgnanstvo. Judje so morali pustiti svoje domove in se preseliti v neznane kraje. Presenetljivo in nepričakovano je, da je ravno to mesto poklicano k velikemu veselju, vriskanju, ukanju. Razlog napovedanega in za nas danes uresničenega veselja je navzočnost Gospoda, Kralja in Odrešenika, ki zdaj biva sredi mesta, ki je poznalo strah, poraz in razočaranje a je zdaj situacija mesta spremenjena, ker se je Gospod osebno zavzel zanj, ga je obiskal, se odločil, da bo sredi njega živel, ga je odrešil. Na bivanje Gospoda med svojim ljudstvom opozarja tudi Janez Krstnik v današnjem evangeliju in tako razkriva, da je naše veselje, veselje nas kristjanov, temeljno povezano z življenjem Jezusa Kristusa med nami.

Žena, o kateri govori Sofonija, je tudi podoba Cerkve, Božjega ljudstva, vernikov, nas, ki smo podobno danes poklicani v našem času, zaznamovanem z negotovostjo, z oddaljenostjo od Gospoda in različnimi pritiski sveta, prepoznavati, kje je Gospod, ki tudi danes živi sredi svojih ljudi.
On nas vedno znova rešuje in kaže pot rešitve. Kot nekoč Izraelu, zdaj tudi nam iz raznih oblik stisk, obupa ali nesmisla kaže ne samo pot do trenutne rešitve ali preživetja, temveč mnogo več, pot k vedno globljemu življenjskemu veselju, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti. Gospod prihaja in hkrati biva že med nami in med vsemi tistimi, ki mu tekom zgodovine pripadajo, ker sredi hrupa sveta usmerjajo pozornost k delovanju Boga, ki daje življenje in sredi stiske odpira poti novemu življenju in veselju.

V v. 17 beremo: »Gospod prepeva v svoji ljubezni«. Dobesedno hebrejsko izvirno besedilo pa je malo drugačno: »Gospod v svoji ljubezni molči«; stavek zgleda nepovezan s kontekstom in so ga prevajalci v sodobnih prevodih malo prilagodili. Vendar ga je mogoče tudi razložiti, saj ima veselje, h katerem je Jeruzalem povabljen, globok temelj v Gospodovi ljubezni, ki odpušča. Gospod pozna grehe svojega ljudstva, vsakega od nas, a v svoji veliki ljubezni, ki odpušča, grehov ne omenja, ker ljubezen pokriva grehe in drugega vidi v novi luči. Vemo, da je v Novi zavezi Jezus Kristus vzel nase naše grehe. Že prerok Izaija je napovedal, da bo Gospodov služabnik kakor krotko Jagnje, ki molči (»in ni odprl svojih ust« Iz 53,7). Ljubezen, ki molči, spominja na Gospodovo delo odrešenja. Čaka, da jo prepoznamo in je razlog najgloblje hvaležnosti in veselja.

Kot kristjani v starozaveznem vabilu preroka Sofonija: »Veseli se... Gospod je v tvoji sredi« prepoznamo napoved angelovega oznanjenja Mariji (v liturgiji tudi imenovana Sionska hči), saj jo je angel Gabriel pozdravil s podobnimi besedami (v Lk 1,28): »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj« (tako se besedilo glasi v grškem izvirniku).

Ko se bližamo obhajanju Gospodovega rojstva in smo prehodili že krepko polovico poti adventnega časa, nas Božja beseda danes osebno sprašuje o veselju: kje je nagloblje veselje mojega življenja? Kako danes sprejemam vabilo liturgije k veselju in radosti zaradi Gospodove navzočnosti? Ali je tudi zame Gospodovo odpuščanje vzrok hvaležnosti do Njega in rasti v ljubezni? Kako Gospod, ki prihaja, prenavlja tudi moje življenje in ga osvobaja za večje veselje tam, kjer živim?

Razlago odlomka ter besede za meditacijo je za našo župnijo pripravila predavateljica Svetega pisma na Teološki fakulteti Ljubljana s. Maria Carmen Palmisano

Na god svete Lucije, 2024